DAMASK JE ŠE TAM

Stal si takrat v Damasku
Med zidovi rumenih skal
In kamen ti je rinil v čelo
Zlival si ogenj iz kože
Pa se je sproti precejal nazaj
V tvoje suho, usnjato telo
Stal si in meril z očmi in zobmi
Tiste visoke zidove oker polti
Korakal pod most, v zajede
Kjer te je izpod volhkih prividov
Pozdravljalo dvoje varanjih oči
Kamen brez sonca je srež
Zato si stopal v rumenilo in nazaj
Z ene grmade na drugo
In vmes nekje izgubil svojo senco

Damask je še tam in ima nebo
Tako kot takrat prebodeno
Od tvojih tenkih kosti

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 24. 12. 2009 ob 16:51
  • Prebrano 1330 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1040
  • Število ocen: 23

Zastavica