Velika ura v uri,
nepremični kazalci tišine , miru.
Kuhinja in svet za lesenimi vrati.
Čakajoč strmel v doneči čas,
v stebre sončeve pozlate.
Da bi pregnal iz vratu
neviden strah,
siveč prah
ožarkov,
poglabljal
globine iz
samote.
Mesčeve oči.
Dneve, noči.
Iz
neznanega
sveta
so se vrnili
koraki.
In dlan
poznana
moji dlani.
Prsti,
kazalci
v uri.
Odprte
veke na
očeh,
ki se niso
zaprle
svetlobi.
V svetu,
času in
reki.