Včasih

Včasih grem z Besedo med ljudi,
da z njenimi čudnimi zlogi
razblinim privide
brezbrižnih oči.

Včasih grem z Besedo med živali,
da se z njenim prvinskim zvokom
izognem ponosu
in samohvali.

Včasih grem z Besedo nad bogove,
da z njenim nabrušenim nožem
zabodem v pozabljene,
prazne grobove.

Včasih grem z Besedo na Parnas,
da z njeno strupeno vsebino
in z mračno kačjo slino
ustavim minljivi čas.

Včasih ohranjam Besedo zase,
da z njeno skrito bolečino
barvam vsakdanjo sivino
in segam vase.

Včasih narišem Besedo v oči,
da z leskom njenega znoja
solza na robu veke
močneje žari.

Včasih zakopljem Besedo v puščavi,
da voda iz njenih kanalov
zalije cvet tam,
da mi ne zraste na glavi.

Včasih te vtkem v svojo Besedo,
da si na raskavem produ sveta
deliva brezmejno svetlobo
in lajšava bedo.






Dani Bedrač

Komentiranje je zaprto!

Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač

Pesmi

  • 20. 12. 2009 ob 10:36
  • Prebrano 1005 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 860
  • Število ocen: 22

Zastavica