Včasih
Včasih grem z Besedo med ljudi,
da z njenimi čudnimi zlogi
razblinim privide
brezbrižnih oči.
Včasih grem z Besedo med živali,
da se z njenim prvinskim zvokom
izognem ponosu
in samohvali.
Včasih grem z Besedo nad bogove,
da z njenim nabrušenim nožem
zabodem v pozabljene,
prazne grobove.
Včasih grem z Besedo na Parnas,
da z njeno strupeno vsebino
in z mračno kačjo slino
ustavim minljivi čas.
Včasih ohranjam Besedo zase,
da z njeno skrito bolečino
barvam vsakdanjo sivino
in segam vase.
Včasih narišem Besedo v oči,
da z leskom njenega znoja
solza na robu veke
močneje žari.
Včasih zakopljem Besedo v puščavi,
da voda iz njenih kanalov
zalije cvet tam,
da mi ne zraste na glavi.
Včasih te vtkem v svojo Besedo,
da si na raskavem produ sveta
deliva brezmejno svetlobo
in lajšava bedo.
Dani Bedrač
Napisal/a: Dani Bedrač
Pesmi
- 20. 12. 2009 ob 10:36
- Prebrano 1005 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 860
- Število ocen: 22