čas.
čas nas vse dohiti.
znova in znova.

vzgojil sem si noge,
da bi lahko poteptal tvoje srce.
in vzgojil sem si srce,
ker sem moral nekaj lepega zapreti v kletko.

svet je bil od nekdaj v stanju blodnje.
ljubezen se je spremenila v samoto,
bogovi v izmišljotino,
osamljenost v brezčasen kip.
a nikoli nisem videl resnice v popolnem,
kajti popolnost je norčev način razumevanja sveta,
svet pa je povsem v redu tudi, če se ga ne razume.

moja usta govorijo besede,
a besede zvenijo kot želja mrtveca pod giljotino.

približam se resnici,
le da me zaslepi blišč oddaljenega sonca,
in toplina laži
postane priročnejša od rezila zvestobe.

vojna človeštva divja v valovih,
in v imenu dobrega
se zgodi vse najslabše.

spomnite se mojih možganov,
ko bodo nekega jutra raztreščeni po pločniku.

rekli bodo:

bil je tako tih.

oh.

ampak.

če bi le vedeli.

tišina sploh ni najhujši del.

Hors