Zvejzden ovijnek v Böltence
Včasek šče senjam z düjšof ciganskof,
gda smo sidele tan dol pod gostane.
Pod njime bilij so gospe pa gospoudje,
šče bole Tovareše pa Trvašice –
zalüblene v mijlo böltinsko faro.
Bejle bilij s(m)o pa Čarne Cigane,
fsi vküper zaspejvate Dobro s(m)o znale.
Šče rajšik pilij s(m)o, pete friško vrtele,
gda špilau je tisto čarno gitaro –
te plesalo je staro pa mlado.
Na konce s(m)o pijtale kelnarco svojo,
či je kaj vampof šče v kotle ostalo.
Veter odneseu je melos v Lblano.
Včasek šče prijdem san sebof na kavo,
čakam te, ode, povejm ti spomijne.
Že dugo gostanjof za senco več nega,
šče düjša ciganska je gratala drüjga,
iste je ostau moj samo priijmek,
Cigan san klantoš s svetašnem gvantom,
keri šče zvoze Zvejzden ovijnek,
fse drüjgo pa samo je stare spomijnek.
Od hotela Krona do Zvezde: Stavba, ki že več kot stoletje zaznamuje Beltince (vir: Od hotela Krona do Zvezde: Stavba, ki že več kot stoletje zaznamuje Beltince | Sobotainfo.com
Nekdanji Cigani so mi bili ljubši, še so bili avtohtoni, čeprav so kradli,
kar počno tudi danes, ma Socialna je dvignila njihov standard,
več otrok, več dnarja. Njihova težava pri asimiliaciji je,
da pozabljajo kdo sploh so.
Čestitke za sijajno sliko.
Se mi kar milo stori, ko berem te narečne pesmi.
Pa vsi ti spomini
...so nam zlezli pod kožo (*_*). Lepo!
M
Svit, zelo se strinjam s tvojim razmišljanjem, to sem povedal tudi v pesmi.
Lp, Caki
Marija, me veseli, da se ti dopadejo narečne pesmi. Vsa narečja bogatijo naš jezik.
Želim ti vse Dobro.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!