Včasek šče senjam z düjšof ciganskof,

gda smo sidele tan dol pod gostane.

Pod njime bilij so gospe pa gospoudje,

šče bole Tovareše pa Trvašice –

zalüblene v mijlo böltinsko faro.

Bejle bilij s(m)o pa Čarne Cigane,

fsi vküper zaspejvate Dobro s(m)o znale.

Šče rajšik pilij s(m)o, pete friško vrtele,

gda špilau je tisto čarno gitaro –

te plesalo je staro pa mlado.

Na konce s(m)o pijtale kelnarco svojo,

či je kaj vampof šče v kotle ostalo.

Veter odneseu je melos v Lblano.

Včasek šče prijdem san sebof na kavo,

čakam te, ode, povejm ti spomijne.

Že dugo gostanjof za senco več nega,

šče düjša ciganska je gratala drüjga,

iste je ostau moj samo priijmek,

Cigan san klantoš s svetašnem gvantom,

keri šče zvoze Zvejzden ovijnek,

fse drüjgo pa samo je stare spomijnek.

F2#Caki