
Obstajajo kraji,
ki nimajo vrat.
Vanje vstopi
le senca,
ki se ne boji
lastne tišine.
Mah
si zapomni korake.
Kamen
zadrži dih dežja.
Veje
se sklonijo nižje,
kot da bi
varovale
nekaj brez imena.
Tam
čas odloži uro.
Veter
pozabi iskati.
In človek,
za kratek hip,
ni izgubljen.
Samo
dobro skrit
v popku sveta.
"Veje
se sklonijo nižje,
kot da bi
varovale
nekaj brez imena."
Varnost v popku sveta. Lepa.
Lp, Polona.
Prava pesem za premislek, da si človek vzame ČAS in najde ta prostor!
Tudi hrepenenje se zdi prostor. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!