NEMOČNO ZGROŽENI

Presunjena mi misel je obstala

ko gledal sem iz zemeljskih višin

kako se globina v krvi je kopala

tako je brat postal ponos nižin.

Kako naj razjasnim mu načela kriva

da so sovražna nam iz naših višin

da v njih miru ni še manj spokoja

da meč njegov ubil bo to za kar se ni rodil.

O zemlja kdaj nas boš spametovala

da v dušah mrtvih grehov ne bo več

zakaj se brat z bratovo krvjo naslaja

in šele mrtev med nami se zave.

Sami sebi postavljamo znamenja

v svoji svobodi smo dali si ime

kot bogovi kaznujemo umsko nedorasle

a bolj od njihovih so naše misli zle.

tomi