Mati Zemlja
Napolnjena
s semeni eonov
iz njenih prsi
poganjajo deževni
gozdovi, v katerih
si življenje in smrt
vsako sekundo
podajata poljube.
Napolnjena z
obrati kozmosa
se med njenimi
stegni raztezajo
savane v sepia tonih,
kjer črede gnujev
sanjajo svoj pristan
in zatočišče, vsaj za
bežen trenutek vstran
od krvi lačnih čeljusti.
Napolnjena z vodo
življenja, skriva med
boki obstoja nešteto
izvirov, tolmunov,
jezer in potokov,
živih mačjih očes
kačje kodrastih sanj,
iz katerih mezi,
polzi, prodira
in žubori
nektar sveta,
ki se vije po
svilnato rožnatih
nedrjih
utripajoče
lepote bitja
in napaja vse
pesmi tega sveta.
Zemlja se bo porihtala. Vse bo v redu z njo. Ona ne deli naših predsodkov o plastiki, PVC vrečkah, kurjenjem ozona ... čudovit samo-korektiven sistem.
In lep poem.
Dotakljiva pesem. Poklon *-*
Imamo raj, pa nas po vsej sili vlačijo v pekel.
Komentiranje je zaprto!