Ptice jedo plastiko
Med tihim brlenjem zaslonov
in votlo meduzo neba
je kot las ozka špranja.
Vanjo padajo jeziki vseh ljudstev.
Otroci na škrbinah bivših mest.
Blede matere z blatnimi lasmi.
Očetje, ki preklinjajo oči.
Hijene komentirajo mrtvo meso.
Na dnu raste gora.
Nad goro pojejo ptice.
Njihovi kljuni so polni
čvrstih svetlečih semen.
Nekje piše: nikoli več.
Plastične punčke,
oblečene v perje,
padajo
iz digitalnih omrežij
v temo.
Uf.Temačna. Lp
Sen rastlinojed, včasih sem si privoščil ribe,
zdaj ko so polne mikroplastike,
tudi teh več ne.
Svoje življenjsko okolje smo onesnažili v vseh elementih,
ko bodo tisti polni denarja spoznali, da ga ne morejo
jesti, bodo zavoljo svojih potomcev spremenili
svoja početja?
Komentiranje je zaprto!
