Polja suhe trave,
v vetru valovijo bilke rjave,
kot zastave plešejo čez planjave.

V vetru valovijo kakor morje.
Rjave bilke zgodbe poletja šepetajo,
ki se jeseni počasi umika.

Sonce v senco žene krave,
pod klobuki so vroče glave,
v zraku plavajo travne dišave.
Zrak pa diši po travi, senu
in dnevu, ki se tiho izteka.

Po pokrajini se razlivajo barve,
jesen tiho stopa čez planjave,
zlati prah prekriva robove narave.

Narava razpenja posušeno platno,
tišina je mehka in pritajeno zlata,
dan počasi tone v jesen žlahtno,
mirno, tiho in veličastno.

Tomaž Jevšenak