
z drobcem lakote že skoraj uvelih dojk
obiti zatohle mečave
plesnivega Nič
sneti ugaslo
poljubiti
ujeto
igro
sprehoditi razkoraka
skozi roso
živih
z mazilom posvetnega omehčati jezu
in se osvežiti kot razjezden studenec
na višino hudournika
zakaj ne
ozke doline nagnjene v večer
trdo privezane med hribe
ne razbičati z nevihto
izzvati udare in strele
razzmečkati noči
v sočna jutra
začutiti
trze
kas brzic
nesesirjeno mleko
žene
zakaj
Ne
Uvijek se dobroj pjesmi vraćam više puta. To je i ova zaslužila.
Lpm
Komentiranje je zaprto!