samo zdaj si lahko srečen

spokojen

v izobilju

ne toži za izginulimi odsevi

vsak val je ocean

za sprhnelim drevesom

posejalo se je v tisočih

kot jedrce si

v orehovi lupini

ki ne ve da je drevo

ne nastavljaj si zank nespoznavnosti

sam

tako svetlega obraza

v siju noči 

ljubljen

v jutru

izgovorjen

miko