Na naju pada dež
Gibko se ovijaš okoli mojih kolen.
Kaplje se bleščijo na obrveh.
Jata rib sem,
z nemirnimi škrgami plavam vanje
in v kožo vratu, lopatic, ledij.
Med plasti tebe polagam svoje obraze.
Temina tvojega pogleda je vlažna in
se širi.
V njej toplo utripa čas brez besed.
Na vsak prst mi nadeneš zvončico.
Na lase privežeš sidro.
Razpreš moje dno.
Ne morem leteti med krošnjami,
če kamni ne poznajo tvojega
imena.
Komentiranje je zaprto!
