
Saj ne da govoriva veliko,
ampak tistega dne,
ko sem ga pričakal na postaji,
je bilo moje veselje drugačno.
Preveč je bilo v meni,
da bi mu razlagal.
Objel sem ga.
Zopet sem ge nosil na ramenih
in skupaj sva razpravljala o dinozavrih.
V meni kipi.
Prerasel me je.
Spraševal sem ga o načrtih,
nehote učil voziti kolo.
Lačen sem,
je rekel.
Prav imaš,
tudi jaz sem lačen.
Spuščam te.
Drobni delčki, ki se drobijo in kdo ve, kaj ostane drugim, če ji shranimo ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!