Ležim v pozi

crknjene antilope,

če bi ta imela dolge roke,

ki bi jih lahko

razmetala po kavču.

​Švicam kot turist

v amazonskem gozdu,

ki mu je žal,

da je od očeta podedoval

le željo po avanturah.

​Ventilator dela nadure,

ampak se mi ne smili,

ker račun za elektriko

dobim jaz.

​

Na roko prileti komar.

Ventilator je napovedal puč

in mu dal veter v hrbet.

Ne maham.

Mrtva antilopa

ne more odgnati mrhovinarjev.

​

Kot David Attenborough opazujem,

kako mi z lahkoto

zarije rilček v pore.

Očitno nimam tako trde kože,

kot se pretvarjam.

Črpa kri mojih 

neavanturističnih prednikov,

ki so pobili na tisoče njegovih.

In ti so pobili več ljudi

kot vse zveri,

ki prežijo v

amazonskih gozdovih.

​

Prisežem,

da se ventilator 

zmagoslavno smeji,

ker sem 

človeška transfuzija.

​

Nažrtemu zajedavcu

prizanesem.

​

Prevečkrat sem že

izdal svojo kri.

Črni Kos