Nosim te
Spiš na mojih vekah,
iz jat neslišno padajo
posušene ptice.
V vinogradih rdečijo listi,
podhodi mesta rosijo
nezrele grafite.
Spotikam se
ob izbokline besed.
Ližem svoja kolena.
Ko boli,
si predstavljam,
da ližem tvoja.
Sončnica se ljubi z luno.
Prsti so,
kar je
ostalo od naju.
Čestitke za čutno izrekanje!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
