Sončna očala

So moj črni pajčolan

Ki mi prekriva oči

Gledava se

Vendar v globini

Sva midva

Brez zakrivanja

Občudujem te

Si najboljši ljubimec

Mojega telesa

In tisti, ki ne teka

Okolih drugih kikel

To je pomembno

Ker ne maram motenj

Ki mi jemljejo

Ljubljenega moškega

In ti lahko popolnoma

Zaupam

Držiš me za roko

Ko potujeva peš

Kamor se skoraj vsi

 vozijo z avti

Držiš me za roko

Tudi ko greva mimo

Oknov v pritličju

In mimo edine kikle

Ki neumorno preži

Na moške žrtve

V dnevih

ki jih preživljava

Je veliko lepega

Drobne pozornosti

So zame kot dragulji

In ni mi potrebno

Več hoditi bosa

Po stanovanju

Brez sandal

Ki so včasih baje motile

Budno dušo

Ki je prej vsako polnoč

Čakala pod odprtim 

Oknom

Menda ne brez razloga

Gledam v modrino neba

Brez enega samega oblačka

Ne pogrešam te,

Ker si z menoj

Dajeva eden drugemu

In enako jemljeva

Nikoli naju ne zmanjka

Ko se dotikava 

Najinih src

Plujeva kakor

Radovedni mornar

Ki ne ve, kje se bo ustavil

S svojo staro

Leseno ladjo

In katero pleme

Ga bo sprejelo

Na obisk

Z vsemi običaji,

Ki jih belci tako radi

Spremenimo na naše navade

Na našo vero

In seveda, takoj jih oblečemo,

Kot da je to za njih nujno

In ko obesijo nase

vsa oblačila

Ki jim jih pošilja Karitas

In Rdeči križ

Rabljena seveda,

Izgledajo 

Kot v pustni povorki

Belec v njihovih gozdovih

Ne bi ostal živ

niti en sam dan

Čemu potem ta skrb

Da širimo civilizacijo

Tam, kjer popolnoma

Brez skrbi preživijo

Tudi brez nje

Na obisku,

Koder so naju

lepo sprejeli

Za razliko od drugih

Ničesar ne spreminjava

In za lep sprejem

Sva jim zelo hvaležna

V zapestju

Čutim tvoj utrip

In stisnem te

še močneje

Vem, da si moj.

IŽ-lev