Ko na akvarel pade dež
risanje strasti v trk pogledov
polaganje nežnosti v roke
takta v noge
da te ujame objem
svoje želje preslikaš v bližino
vzameš za resnico
v ušesa lepiš
zamašena cedila
in na čas spoznanj
obliže za otroška kolena
Irena, take pesmi zelo veliko povedo, vsaka beseda ima svojo kilometrino,
omehčana z mehkobo na eni in hkrati naostrena v ostrino na drugi strani.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
