
Pisanje je kot terapija,
polna čustev in adrenalina.
Med pisanjem se vračamo v spomine,
med pisanjem postanemo za hip, nove osebe.
Pisanje je kot zdavilo, ki ti za hip pomaga.
A vztrajati pri pisanju, je največja zmaga.
Ker pridejo ovire, ker pridejo dnevi ko te vse mine.
A potem pridejo nova spoznanja,
in pesniška glava zopet na polno ustvarja.
Komentiranje je zaprto!