Tišina šelesti
morda je sploh ni
ker vsaka reč poje
vibrira po svoje
še misli
ne le beseda
vse je šumenje
vrenje
iskrenje
ali
mračno gomazenje
ker vse ne ovije svetlega jedra
so zrna za jedce nasmehov
in mi polni grehov
molčimo
pustimo tišini da šelesti
mimo tolkal
pripetih na vrata vesti
Zelo globoka pesem.
Čestitke.
Tako globoka, da bi jo lahko poimenovali Globoka pesem
po vzoru Visoke pesmi.
ja, pa fajn bodi
RAjko
Tišina zmeraj najde mesto na bralčevih senožetih.
Morda je sploh ni ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Vsem najlepša hvala.
Malce zamujam, ker me je nagrizel tisti del časa z močnimi zobmi.
Objem vsem
Komentiranje je zaprto!
