Zelo všeč sta mi prva in tretja kitica, ki sta igrivi in predstavljivi; v drugi se mi zdi malce prisiljeno sopostavljanje vetra, šepeta, gradu in pravljice (pa je vsekakor odveč) :

medtem ko veter pesem šepeta,
grad iz mivke pa se sveti kot pravljica.

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Trn

Včasih se težko uprem skušnjavi,
ko najde se nekdo, ki rad popravi
besedo, verz, zamisel in pomen,
kot da bi bil le njegov ves moj sen.

In vem, urednik je tisti glas,
ki reče: »Veter travo je pripognil.«
A jaz sem videl tisti tihi čas,
ko krava jo je s telesom trudnim uklonila.

Včasih vejica postane pika,
in z njo se spremeni še misel v meni;
ni več to zgodba, ki sem jo iskal.

Zato priznam: stavkov ne znam skleniti.
A vsak grm skriva trn, ki najbolj zbada
in prav ta trn bolj boli kot vsi ostali.

Jaz sem vesela, kadar mi kdo pove, če kje v moji pesmi kaj škripa, ker tega preprosto ne vidim - no, uredniki smo tu zato, da pomagamo, seveda pa ni nujno, da se vsi avtorji na to odzovejo - vsak je svoje pesmi stvaritelj in le on se lahko odloči, kako jo bo (če jo bo) spreminjal,

pa brez trnovih občutij,

lp, Ana

hvala - hotel sem napisati v slogu - odgovor namreč