
le začnimo od začetka
od pon'deljka pa do petka
ona vedno je v šoli
se nekako zlije s stoli
tista mala tista pridna
za sošolce je nevidna
saj z jezikom ne opleta
iz dogajanja izvzeta
raje tiho opazuje
si v dnevnik zapisuje
svoje šale svoje pesmi
svoje misli o ljubezni
sama sanja le junake
ki ne silijo med krake
prvo noč in vedno znova
samozvani Casanova
ona ga takoj spregleda
on je niti ne pogleda
če bi se v roke vzela
čop razpela gumb odpela
tisti zgornji tam pri broški
skriti so deviški joški
tipom zmešala bi glave
ampak njej ni do zabave
naj se drugim zdi povprečna
saj je sebi čisto všečna
moški svet lahko odjebe
kajti ona ceni sebe
in pač čaka ga junaka
ki ne leze le med kraka
in prebral bo njene pesmi
njene misli o ljubezni
zanj ne bo samo všečna
njuna skupna sreča večna
le zgodil se je začetek
v ponedeljek in že v petek
ni je v šoli ni je v šoli
se obračajo vsi stoli
zagonetna je uganka
vsem sošolcem nekaj manjka
in ko v torek se pojavi
tiče kvišku jim postavi
saj lasje so razpuščeni
joški pa osvobojeni
je nekje pobrala tipa
poln keša vozi džipa
in še pridrži ji vrata
pa gotovo ni copata
in jo ljubi in jo ljubi
pač ni dala prvi zgubi
so sošolke nasajene
od zavisti vse zelene
od pon'deljka pa do petka
le začnimo od začetka
Komentiranje je zaprto!