Pesnik in čremsa
»Kdo je pa tebe zapredel,
uboga čremsa,
v to pajčevino, da zdiš se:
stara zavesa?«
»Metulj me nočni je ovil
v to belo plesen
in zdaj bi ti iz tega rad
napravil pesem?«
»Čemu te je ovil, povej
mi draga čremsa?«
»Zato, da firbec mučil bi
starega krevsa!«
»Eh, čremsa, ti se šališ zdaj,
na pragu smrti!«
»Ne bom umrla, mislim, ti
si prej na vrsti.«
»Kar praviš to je grda laž
je neresnica.«
»Morda, a rekla mi jo je
tvoja zdravnica ...«
»Če res je to, kar govoriš,
bom zvedel urno.«
»Ne boš! Da v Polju boš pristal,
je bolj sigurno.«
»Zakaj pa naj bi tja pristal,
saj nisi resna?«
»Ker glavo ti je zmešala
navadna čremsa!«
Čremsa (Prunus padus ssp. padus) – pomladno dišeče drevo ob vodah
hehe, luštno
pesnik ne rabi prav veliko ... :)
Matej lepo pozdravljen
Zanimiv dialog, dobro si
Spisal. Zanimivo branje.
Želim ti lepi dan,Irena
Čutila nas ujamejo ... v pesem! :) Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
