
Nikoli ne
moreš zaupati
ljudem, ki se
bojijo neznanega.
Ker neznano
je v vsakem
izmed nas in
takšni ljudje
se bojijo
samega sebe
v drugem.
In ko se
ugledajo,
udarijo.
Kot ugriz modrasa,
kot želo sršena,
kot okli merjasca
se bodo zapičili
v tvoje meso in
ga žvečili in kosali,
zastrupljali in grizli.
Vse dokler ne
bodo uničili
podobe samega
sebe v svoji žrtvi.
In potem bodo
rekli: takšna je
moja narava.
Nikoli pa
se ne bodo
opravičili,
ker samemu sebi
se najtežje
opravičimo.
životne istine veoma vješto i zanimljivo upletene u stihove. Zaista - BRAVO !
Kakšen krog! Večen.
LpL
Komentiranje je zaprto!