blagoslov
preden si zapustil materino naročje
ti je prigovarjalo sonce
in postal si lik
v drami z rožami
šepetal blagoslove
peščenim potem
poljubljal utrujene sibile
trgovce časa in denarja
njihov
lahko bi pa nočemo
v drami ki se konča
s sončnim zahodom
ničesar več si nisi želel
kot biti
utripati
v rojevanju metuljevih kril
prepustiti se vetru
previdnosti
samoti
ker tvoja pesem je večnost
med zamolklimi toni zanikanja
tvoj korak radost
luči
onkraj srebra ki temni
onkraj zibeli
zvezdnih globin
A lahko povem nekaj kar je morda " mimo", ampak je moja interpretacija ( ker vsak ima svojo, ne?)?
Ok, bom. Zame je to pesem o teku ( ne o apetita, pač pa brzenju v naravi �
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
