U glavi mi brenčijo pesmi
jih je kot v oceanu rib
grde, lepe, smešne, žalostne
se utrnejo in umrejo
malo jih zapišem
letajo okrog mene kot metulji
zakaj ulovim samo ta čudne?

sekunde ugašajo ena za drugo
samo prgišče še
moja skleda je prevelika
moja žlica je premajhna
gledam na drugo stran

tam, čisto blizu že, je neskončni ocean
nad njim prijeten zven zveni
in globok glas glasbo govori:
NIHIL EST

OMNIA SUNT NIHIL

FUERUNT SUNT ERUNT

Gregor Markič Factotum