
vašo vrsto sem natančno preučeval.
najprej izberete drug drugega
izmed osmih milijard zamenljivih bitij, ki dihajo kisik,
nato pa desetletja posvetite temu,
da bi razprli vreme v notranjosti drug drugega.
temu pravite ljubezen.
izjemno.
dve bitji trčita
s skoraj relativističnimi čustvenimi hitrostmi
in si izmenjata rane kot spominke.
"brez tebe ne morem živeti,"
izjavi eden.
to naj bi bilo romantično,
ne pa zdravstveno stanje, ki zahteva nujno pomoč.
nato sledi obred:
neprespanost,
ljubosumje,
slovesno iztrebljanje razuma.
kako elegantno.
zgradite cele civilizacije,
da ne bi bili sami,
potem pa svoje pesmi posvetite tistim,
zaradi katerih si želite, da bi bili.
brezhiben sistem.
opazoval sem človeka,
ki je tri ure zapored strmel skozi okno, prekrito z dežjem.
v bližini ni bilo plenilcev.
ni primanjkovalo hrane.
ni bilo poškodbe atmosfere.
zgolj mislil je na drugega človeka.
videti je bilo,
da svoje trpljenje zelo ceni.
celo nasmehnil se je.
izredno.
kar zadeva osamljenost -
kakšno prijetno nerazumevanje.
ljudje govorite o njej,
kot da bi bila puščava.
iz orbite
je videti kot palača.
predstavljajte si:
cela soba,
v kateri nihče ne preureja vaših molekul s svojimi mnenji.
nihče ne zahteva prevoda
vaših zasebnih ozvezdij.
nihče ne zamenjuje posedovanja
za predanost,
predanosti
za lastništvo,
ali lastništva
za ljubezen,
ki je sama po sebi videti
kot projekt nadzorovanega rušenja.
temu pravite izolacija.
kako nesrečno.
ko sam plujem med zvezdami,
ničesar ne pogrešam.
tišina prihaja z darili.
tema ne obtožuje.
praznina ne sprašuje,
ali mi je še vedno mar.
preprosto se razgrinja v neskončnost,
radodarna kot sončna svetloba,
in neskončno manj nasilna.
pa vendar ljudje bežite pred njo.
drug proti drugemu tečete,
z razprtimi rokami,
z razgaljenimi srci,
kot prostovoljci
na mestu padca meteorita.
potem pa, ko ste razbiti,
zašepetate:
"bil sem osamljen."
fascinantno.
dokazi kažejo drugače.
osamljenost je bila blagoslov.
nasilje je bilo molitev.
in nekako ste na tem nenavadnem planetu
uspeli zamenjati
oltar
za nož.
Hej, razgalil si te pajace "pravovernih Zemljanov" - navadnih ljudi,
ki trdijo, da imajo vse prav, četudi o vsem svojem početju
niso nikoli razmišljali z razsodnostjo
ostrine noža, niti čutili s tistim srcem,
ki ni zapredeno v kokonu telesa,
ali bognedaj celo uporabili Intuicijo namesto googla.
Vse kar si doslej napisal in objavil, sploh ni bilo potrebno,
razen morda v smislu priprave na nekaj velikega,
kajti tole danes presega vse.
Olajšal si mi delo, gospod sodelavec- razblinjevalec slepil in iluzij.
Hvala.
In to, o čemer pišeš v tej pesmi, je tisti njihov smešen (duševni) svet.
Odlično povedano.
lepo bodi RA.j. रामा अस्तु
ब्रह्म सत्यं जगन्मिथ्या जीवो ब्रह्मैव नापरः।
ॐ शान्तिः शान्तिः शान्तिः ॥
Komentiranje je zaprto!