POLITKA JE KURBA (sonetni venec z akrostihom)

Prapraprot se izgrize iz besede
in že se najde prasovražno bitje
naj bo pošast propad naj bo pragnitje
postavljam prasmrt za glasnico bede
prastrah prežene prve žive črede
vzpostavi strah kot temelj za sožitje
naj kri dočaka prvo praprelitje
da z njim utemeljim pojav prazmede
prapamet pa začenja šteti leta
na praskalovje jih zapisovati
prazgodovina kamnu razodeta
zažrta pod bežanjem prasvojati
naj bo med prarazpokami ujeta

 

Ostala nam bo tujka in pramati
prečrni premog ki nam bo za hrano
preklinjamo se kajti ni nam dano
najenostavnejših resnic spoznati
kot praljudje se znamo razdivjati
morda zato ker nam je zamolčano
prapraspočetje ker je zakopano
tako globoko da ga ni spoznati
kot čreda gonimo se se bojimo
obsojeni da moramo iskati
še nismo našli a se že borimo
se ljubimo se znamo dobro klati
veseli smo zato tako trpimo

 

Lahko nam bo ta prasvet poteptati
in s penastimi gobci dotrpeti
svoj kratki čas koristno izživeti
to bedasto življenje dokončati
lahko je narodom ukazovati
lahko je množicam za nič umreti
lahko nemočno maso zavrteti
imeti vojsko se ničesar bati
če Človek brez moči stoji ob strani
ne vidi preko prazno polne sklede
za čelom spijo skisani možgani
če ne razume več od abecede
zato smo vedno znova izigrani

 

Imamo moč ki nas lahko obsede
imamo stebre ki na njih slonimo
oblast imamo da pod njo živimo
da nam usmerja zmedene poglede
smo njena vojska ki ves svet zasede
smo njena roka da se zavihtimo
čez mejo pameti se zaletimo
pregazimo sovrage in sosede
imamo kri da nam iz žil odteče
magistri doktorji vojaške vede
oblast imamo ki za nas izreče
ukaz da naj se stari svet sesede
imamo ostro sodbo ostre meče

 

Trpeča srca in obraze blede
razkrinkano nemoč prikrito silo
in močno voljo da bi se zgodilo
zbudilo v nas razjarjene medvede
zato ker so morili naše dede
in ker so krivi da je zdaj vse gnilo
ker se je več morilo kot ljubilo
le komu to za vselej ne presede
in ni razlike kakšna je zastava
vladarjev se je treba vedno bati
ni res to ni Človekova narava
ne more samo grob zavetja dati
ker ni le smrt prevzvišena postava

 

Krvavi red je treba pokončati
ni smisla klanjati se trdi roki
zlagani misli pa čeprav globoki
ni smisla pod krvniki mirovati
upor upor vso zemljo preorati
mi smo rojeni močni in visoki
nameni so pošteni in široki
a kri se da samo s krvjo oprati
zakaj smo vedno peli govorili
da je svoboda naša večna mati
iz zgodovine pa smo se učili
da množice so morale molčati
mi bomo to prepoved umaknili

 

Ah, o svobodi hočemo kričati
in o ljubezni in o domovini
in o mrličih ki so v pradavnini
za nas potomce morali zaspati
a vse zaman spet vladajo bogati
in nas preveč uspavajo spomini
in se preveč prepuščamo tišini
ko bi nas zdavnaj moralo razgnati
da bi razbili red z vso pravico
smo se ponovno dvignili iz bede
smo zapustili polja in pšenico
to je bil čas krvave srede
ko smo nagnali pol ljudi v mesnico

 

Junaško smo pobili mrhojede
zavzeli stolp postali smo vladarji
ponosni zmagovalci in grobarji
največji izmed nas na prestol sede
postavi nam ministre ostroglede
ob njem pa vojska, plemiči in farji
tovarnarji sodniki in ječarji
miličniki prežijo iz zasede
a mi smo še naprej samo vojaki
ki smo si prvo zmago izborili
le na ukaz odmevajo koraki
le na povelja so nas naučili
hoditi novo pot kakor bedaki

 

Enak sistem kot prej smo si zgradili
zamenjali denar uvedli bone
sprejeli preoblečene zakone
kdor ni verjel lažem so mu sodili
zanosnih gesel so nas naučili
zastonj delili sladkor makarone
zato da nam država ne potone
so nas z raketami oborožili
potem pa so nam rekli da je naša
država naša volja in pravica
ponujena nam je kot polna čaša
nad njo pa leta bela golobica
leti nad vojno vihro ki ugaša

 

Ko se prižge svobode plamenica
nas napodijo v vrste pred uradi
posvečajo se miselni blokadi
naša dolžnost je njihova pravica
morála je izprijena resnica
ne smemo govoriti kar bi radi
svobodne misli zanje so napadi
za tak prekršek čaka nas temnica
a mi smo rjuli noro na bojišču
na bojnem polju s smrtjo se ljubili
in sanjali o mirnem zatočišču
kako ga bomo z zmago osvojili
in res smo jo slovili na morišču

 

Uklenjena ostaja sužnja sili
a mi jo moramo kriče slaviti
na stare ideale pozabiti
ceniti te ki so nas zaklenili
in ker nam dajo spati jesti piti
jih moramo ubogati častiti
čeprav so na obljube pozabili
a kaj naj sužnji drugega storimo
kako naj leta ustreljena ptica
lahko se veselimo da živimo
za nas je skorja a za njih sredica
kaj vse jim dajemo a kaj dobimo

 

Razgraja le še butasta butica
zakaj ne sprejme dejstev ki so dana
zakaj je vojna sploh bila končana
če vlada vedno ista vladarica
laži vseh odrov plitka govorica
a nov upor odprta stara rana
uporniki pa le orožju hrana
in svet uničen žveplasta ravnica
pod njo so se končala praživljenja
pod njo se bomo enkrat vsi vrnili
neobčutljivi siti govorjenja
razmišljanja ki so nam ga vcepili
kot stroj nadzorovanega mišljenja

 

Brez upanja kot da bi nas zlomili
in bi za vedno praljudje ostali
se ne bi nikdar več v boj pognali
svoj pranagon bi v sebi umirili
a ko se bodo zopet zarotili
semena nove vojne zasejali
nas bodo na bojišče odpeljali
ali pa kar vse skupaj razstrelili
tedaj bomo pepel ki svet zasuje
in bomo premog prhka pračrnica
zrel plod polit'ke ki nas posiljuje
naj ji nastavimo še desna lica
po zâkonu ki svetu gospoduje

 

A nam polit'ka ni več vladarica
nam žrtvam neizprosnih oblastnikov
pepelu nepreštetih žrtvenikov
le za oblast zaklana smo drobnica
ne ni polit'ka naša več svetnica
in nočemo več njenih spomenikov
dovolj oboroženih je malikov
naj se zasliši nova govorica
naj vre iz tihih src naj bo naravna
slavi naj mirnih ljudstev svete črede
naj se glasi naj bo na veke slavna
ko se za vedno stari svet sesede
še enkrat naj kot večni mir pradavna
prapraprot se izgrize iz besede.

 


MAGISTRALE

 

Prapraprot se izgrize iz besede
Ostala nam bo tujka in pramati
Lahko nam bo ta prasvet poteptati
Imamo moč ki nas lahko obsede
Trpeča srca in obraze blede
Krvavi red je treba pokončati
Ah, o svobodi hočemo kričati

 

Junaško smo pobili mrhojede
Enak sistem kot prej smo si zgradili

 

Ko se prižge svobode plamenica
Uklenjena ostaja sužnja sili
Razgraja le še butasta butica
Brez upanja kot da bi nas zlomili
A nam polit'ka ni več vladarica

 

 

 

 

 

maatjazh

maatjazh

Poslano:
08. 06. 2026 ob 19:18
Spremenjeno:
08. 06. 2026 ob 19:19

Po dolgih desetletjih sem poiskal pesnitev, ki sem jo spisal na vrhuncu svoje mladostne uporniške kariere. Zanimalo me je, če še vedno razmišljam enako kot tedaj. Priznam, da kake bistvene razlike nisem opazil, čeprav sem bil od takrat dolgo časa velik optimist. To je vsebina, ki jo bom spet skušal skriti pred sabo, čeprav je to z leti vedno težje.

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
08. 06. 2026 ob 19:51

Moj poklon, Poet Matjaž! Težko je iti mimo pesmi, ki ti napaberkuje toliko brezčasnih spoznanj, resnic ... Vsekakor je treba ubrati zelo počasen špancir skozi te tvoje, nekoč spisane, a vendarle precej pomenljive verze, katere si si dal v vpogled in v preizkus svojega nekdanjega pisanja ... 

Prijazen pozdrav,

Sašo

Zastavica

maatjazh

Poslano:
09. 06. 2026 ob 13:18

Hvala, Sašo, za komentar. Upam, da te tvoj počasni špancir skozi množico teh verzov ni preveč utrudil in da si lahko zaznal proti koncu vendarle še prižgano luč sredi sicer temnih misli. Bodi lepo pozdravljen, Matjaž

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
09. 06. 2026 ob 13:31

Nikakor ne, to pa že ne ... Sem vsled planinskih tur in posledično temu konzerviranju kondicije, take in drugačne, še kar dobro utrjen tudi za tovrsten sprehod med besedami, ki se razlijejo ali razvijejo v nekoliko daljše tekste, pa naj si bodi prozne ali pesemske ... 

Uživajta v poletju!

Sašo


Zastavica

maatjazh

Poslano:
10. 06. 2026 ob 12:31

Lepo je prebrati, da si pri močeh; jaz fizično že malo škripljem, ampak glava mi še kar dobro deluje. Kar se pa poletja tiče, naj ne bo prevroče, da boste tudi ti in tvoji uživali, kar se da.

Lp Matjaž

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 06. 2026 ob 20:51

Čestitke, mojster!

Lp Lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
15. 06. 2026 ob 09:23

Hvala, Lidija.

Lp Matjaž

Zastavica

triglav

Poslano:
16. 06. 2026 ob 20:16
Spremenjeno:
16. 06. 2026 ob 20:16

Spoštovani Matjaž,

vsakokrat, ko predstaviš kakšno novo delo,

sem navdušena nad vsebino in zgradbo samega dela.

Tudi tokrat opažam, da zgradba malo odstopa od klasike

... mi je pa všeč, ker vsebina ni prav nič okrnjena, čeprav si "skril" en cel sonet :D

Bravo, čestitke!

M



Zastavica

maatjazh

Poslano:
17. 06. 2026 ob 10:18

Draga Marija,

hvala za čestitke in za konstruktivno pripombo glede malček spremenjene standardne oblike sonetnega venca; se vidi, da si strokovnjakinja za pesniške oblike. :-)

Lep pozdrav, Matjaž 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

maatjazh
Napisal/a: maatjazh

Pesmi

  • 08. 06. 2026 ob 18:50
  • Prebrano 261 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!