
tvoja sreča je izvirni greh
ko sem uvidel to do dna
sem ga prosil
stari
ne ljubi me tako zelo
ali ne vidiš norega hudiča
kako besni od zavisti
in se mi posmehuje
da bi tebe žalil
in res
kako se s šalami naj zdravim
kako naj žalost pestujem
ob pogledu na vso blaznost
te krvave poti
zresnim se
srečen ker sem
porečejo sebičen
nesrečen
porečejo normalen
ostalo mi je to umiranje
in pesmi so mi majhne krste
kako da sem tako zašel
kako naj izvem
kaj sem zapravil
a kri še vre v žilah
čeprav
včasih zaspim od bolečin
premen lepote
preklet
srečen ker sem
stari
hvala
le ne ljubi me
tako zelo
odpusti
bodi ljubljen, ne upiraj se ljubezni! Enkratna!!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!