Najprej začne tiho šumeti,
kot čopič po bobnu,
začne veter nežno drseti.

Potem par kapljic se zbere
in kot ropotulja s fižolčki
svoj ritem izbere.

Na nebu počasi v daljavi grmi,
vsaka živalca se skriti hiti,
trava v vetru tiho drhti.

Dežek za uvod bobnat hiti,
najprej počasi, da ritem dobi,
potlej močneje, da vse zadrhti.

Zdaj po strehah glasno udarja,
po lužah poskakuje in škropi,
kot tisoč bobnov skupaj doni.

A kmalu nevihta moči izgubi,
grmenje v daljavi počasi zaspi,
dežek pa tišje in tišje šumi.

Tedaj izza oblakov sonce pokuka,
na nebu mavrica lok razpne,
sova pa v noč svojo zgodbo zahuka.

Tomaž Jevšenak