ne pojej moje ure
mudi se mi
postati žival brez kosti
ali vsaj hrast brez deficita sladkorja

ljudje so ponoreli
kot prazna stran
napisana čez drugo prazno stran
v prazni knjigi
ki ima v sebi prazne obraze
s praznim nasmehom, ki kvari
moti
in bruha še več praznine

jaz mislim
kot kaktus brez vode, ki bi jo lahko posrkal
in čutim
kot da sem ščurek brez zob
zgolj sladoled namesto glave
ki kaplja v bazen tekočine, ki je moj obstoj

telo postaja tekoče

neznan glas vpraša

ali boli?

vse, kar zmorem iztisniti iz sebe, je

da ja,

ampak na najbolj izjemen način.

seveda bo prišel pravi pesnik
in vsemu temu zamahnil z roko
kot poljub,
ki je trajal pet minut predolgo

ampak jaz bom nadaljeval

ker

slab poljub je opozorilo
dober pa šala, ki je nihče ni zapisal

dobre stvari se zgodijo
ko pričakuješ najslabše
in najslabše stvari se zgodijo
ko se je vse drugo zgodilo že prevečkrat

zato dihamo

ker

obstaja možnost
majhna možnost
da bo naslednjič

vse skupaj vredno tega.

Hors