Stojim na koncu sveta...
Spominjam se -
čarobne oči,
svetost zamolklo prede
pred menoj, ko se v luči
preteguješ in raztezaš....
Disonanca je pričela peti,
sanje so bile nadvse čudne,
v njih je polno snega,
hodil sem mimo viatorja
do podhoda pod celovško,
tam si bila ti z mamo....
Redno zapisujem te svitke
in ne vem, če kaj pomaga,
med kavami in obupom
se zdijo še najbolj otipljiva tvarina.
Vsi smo narejeni iz sanj...
Dober je v filmu kot outlaw goslač, in dober film je tudi. Hvala. Pozdrav iz Ljubljane.
Prekrasna pjesma. Bravo, En Ris !
lpm
Hvala Mirko. Iz neizdane pesniške zbirke Stojim na koncu sveta v breztebojnosti, napisani v letih 2019 - 2020. Pozdrav iz Ljubljane.
O, tole me je pa prav v živo prijelo
... poznam te pločnike od Viatorja pa do podhoda :D
Všečkam in čestitke, lepa pesem!
Lp, M
Hvala Triglav, me veseli, da ti je všeč pesem. Ja, del mojega otroštva, mladosti in nekaj ostalega. Sedaj čisto spremenjeni. Ostajajo le še v spominu. Pozdrav.
Izredno občutena, sanjska, preplet realnosti in sanjskega. Ljubezen. ♡
Hvala Kamena strela za tak lep opis pesmi. Pozdrav.
"Vsi smo narejeni iz sanj..."
Morda so sanje bolj resnične od budnosti. Recimo, da so sanje iz osnovnih delcev in mi smo seveda tudi iz enakih delcev.
Lep dan, Marko
Komentiranje je zaprto!