Ovakvu poeziju, odmah, svrstavam među verse vrhunskih umjetnika ! Moje mišljenje, moj doživljaj...!

Lijep pozdrav i čestitke!!!

mp

Mirko, od srca hvala na ovako toplim i velikodušnim riječima. Mnogo mi znači što je pjesma u Vama probudila takav doživljaj.

 Vaša podrška i čitanje daju mi dodatnu snagu da nastavim stvarati.

Srdačan pozdrav iz Slovenije! R. V.

Odlična pesem!

Pa vendar me je zmotila gostota podredja in zaimkov. Tako je najčistejša trivrstična kitica.

Na njenem izgledu bi predlagal:

Telo  v meni

je tih rezervoar svetlobe.

Včasih se zaiskri,

da bi se spomnilo nečesa

pozabljenega še preden sem se rodil.

Kriv sem za prazne vdolbine,

za odtise, ki jih ni nihče pustil.

Moja dejanja so nad mano

razmočeni papirnati lampijoni,

ki jih veter ne zna več premakniti.

Iztekam se,

počasi, skoraj neopazno -

topla, mlečna sled,

ki se izgublja v razpoki med dvema trenutkoma.

Nekdo jih je položil v rebra.

Zdaj jih zahteva nazaj.

Vse se vrača.

Vedno isti krog,

isti šum v ušesih.

Sanje so priprta vrata,

nekdo jih tiho potika

v drugem prostoru.

Zrak v sobi stoji,

da posluša.

Zadovoljil bi se z drobnim utripom,

z eno samo iskro,

ki bi presekala temo.

A misli se razraščajo,

Le še v iskanju korenin,

ki so se prisesale na notranje stene časa.

In tekoča površina časa šelesti.

Na njej se lomijo odsevi,

Ne prepoznam jih.

Spet pozabim,

da je vse že davno napisano

v pesmi, ki se vrača vame z odmevom.

Milan Ž. - Jošt Š.

Milan, hvala za pozorno branje in predlog, s katerim se strinjam. Pesem s tvojim predlogom ne izgubi svojega prvotnega pomena, zato sem tvojo spremembo sprejel. Vesel sem tvojega odziva in natančnega uvida.

Lep pozdrav.               Ramiz V. - Žiga Lev

Malce okrajšana se še vedno blešči. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.