Ob robu travnika sameva,

že dolgo prazen, brez sena,

bršljan prekriva mu zidovje

in vrata so polomljena.

Jaz ga vidim v drugih časih,

ob njem živahno je bilo,

ko naši kosci in grabljice,

pospravljali so vanj seno.

Otroci smo seno peštali,

ko so spravljali ga vanj,

nestrpno vedno smo čakali,

kdaj naženejo nas nanj.

Ko se delo je končalo,

pred senik smo se usedli,

z dobrotami se okrepčali,

v prijetni senci kdaj zapeli.

Vsepovsod so zdaj seniki,

ki se ne uporabljajo,

kot minulih časov 'spomeniki',

nam klavrno propadajo.

(Kulturna dediščina, ki počasi izginja.)

tolminka