
Betonska korita,
namenjena rožmarinu in delovnemu ljudstvu,
poganjajo ogorke cigaret.
Pod klopcami je vonj amoniaka,
vina in odvrženih upov,
ki so ga poznali
že pradedi pokojnih pradedov.
»Ata, gleva … «
s palčko vleče po lužici
in se čepe ziba na majhnih nožicah.
Oči so uprte v tla.
Pločevinka odleti proti soncu,
dlan je široka in težka.
Ata se zaziba na velikih nogah.
Čestitke za zapis preslišanega!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!