Zate sem potrgala kožo,

naredila prehode,

si nadela tvojo široko obleko,

ki je zakrila moj žar.

Kje je tu usmiljenje?

Če si me kdaj ljubil, pusti mi iti.

Vsak sončni zahod iščem opravičilo.

Okušam morje. 

Čakam na odrešenje in utapljanje steklenice.

Si me kdaj ljubil?, se sprašujem.

Igla zabode v mojo kožo.

Šivam rano.

Utopim sporočilo v njeno globino.

Krivi sončni zahod,

kot bi to počel le odrasel otrok.

Nered. Nered.

Pusti mi oditi.

Tina Pegan