Helij
Padaš v prepad.
Na dnu so moje roke.
Razprte čakajo, da nanje pade sila tvoje teže.
In jim zlomi kosti.
Bolečina je prelepa.
Dvigaš se v nebo.
Potuješ visoko, višje, najvišje.
Upam, da iztegneš roko, in me vzameš s sabo.
Čez čas spoznam, da si pozabil.
Jaz sem napolnila tvoj balon.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amaterska pesnica
- 08. 12. 2018 ob 15:54
- Prebrano 442 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.9
