Nespomladanska
Ne diši po cvetju,
na razstavi rož.
Armada plesočih plamenov,
brez trohice svetlobe.
Petje pisanega perja,
na tleh zaduši tišina.
Vrsta s sklonjenimi glavami
zre v spomenik,
ker nimajo slik.
Neobrabljene plišaste igračke
stiskajo iglice macesnov.
Nikoli prve pomladi,
na Žalskem
parku Zvončkov.
Nekoč, ko sem bila še sama otrok, sva z mamo šli na Žale iskat
bratrančev grobek, pa ga nisva našli.
Zato pa sedaj, ko imajo otroci svoj mir v parku Zvončkov, včasih zavijem tudi k njim.
❤️
M
Tale tvoja mi je še posebej všeč. Si mojster pripovednega sloga, ampak meni paše, da se pisanje spreminja, v razne oblike. Bravo.
Lp, Caki
.jpg "Nada")
Hvala Marija. Žal tudi jaz poznam podoben primer, od tam navdih. Je pa park zelo spokojen.
En Ris hvala, včasih treba malo drugače :)
Caki, Nada, hvala za branje!
Lp vsem
Zven pesmi nad tišino. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
