Ne znam ločiti nežnosti od mej,
ko gledaš me z očmi, ki niso več otroške;
ljubezen v meni išče tisoč poti in idej.

Še včeraj si zaspal v zavetju mojih dlani, prej,
zdaj skrivaš misli za tišinami mladostne kože;
ne znam ločiti nežnosti od mej.

Ko padeš, bi prestregla vsak kamen in vsak smeh,
a vem, da rane včasih učijo bolj kot prošnje;
ljubezen v meni išče tisoč poti in idej.

Zapiram vrata, čeprav bi jih odprla brez zadržkov vselej,
in beseda »ne« me boli bolj kot tvoje tožbe;
ne znam ločiti nežnosti od mej.

V nočeh preštevam svoje zmote in uspehe,
sprašujem se, ali gradim mostove ali ograje stroge;
ljubezen v meni išče tisoč poti in idej.

Ko boš odšel po svojih cestah naprej,
bom morda razumela smisel vsake prepovedi in prošnje.
Ne znam ločiti nežnosti od mej,
ljubezen v meni išče tisoč poti in idej.

Tomaž Jevšenak