V soparnem popoldnevu -

ko se ne moreš sprostiti

v mojem objemu,

pogoltnem semena

tvoje tesnobe.

Poljubiš me na potno čelo

in vprašaš,

kakšen okus imajo.

Obrišem si usta

in zamrmram nekaj

o dragocenosti,

ki se sedaj pretaka

v moje neposeljene

celice.

Srce pa nemo zahlasta

po grižljaju

tvoje sproščenosti.

fionapanmor