
Odprem škatlo.
Opazim pismo,
odtis znane pisave.
O(b)stanem.
Pridejo vonji;
prepotenih nog in čebule - v prepolnem avtobusu Niš Ekspresa;
čevapčičev v lepinji - in neizrečenega;
bruhanja - mastike nisem več pokusila.
Pridejo okusi;
lešnikove napolitanke - samo meni si jo ponudil;
slanih poljubov - ožgana sem bila od njih;
pečenih jajčk - na rdečem pločevinastem krožniku z belimi pikami.
Pridejo gibi;
potne roke - v zatemnjeni dvorani;
pohojenih prstov - Ulica jorgovana;
nepovabljeni - odrinjeni v užaljenosti.
Pridejo zvoki;
korakov - več so prinesli kot odnesli;
smeha - kotalili so se po žepih;
brnenja telefona - nihče ni dvignil slušalke.
Pridejo barve;
živo rumenega pisma - po dolgem času;
rjavega puloverja - na roko pleten s kitami;
sivine dneva - pokanje mehurčkastih obljub.
Pridejo ceste;
vijejo se v neznano - in ožajo;
brez prometnih znakov - trki so neizbežni;
so še v delu - zamude se kopičijo.
Pridejo oni;
ki se jih živo spomnim;
ki so prilezli iz naftalina;
ki ostajajo neprepoznani.
In se vrtimo.
Včasih zmanjka sape.
Kako lahko besede prebudijo vonjave, okuse, zvoke ... zanimivo branje pisma, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!