Podložen z željami,

živi življenje v skušnjavi.

Samo v trenutku se živi, pa pravi.

Ko žanje, kar sejal je, se pa ustavi.

Si zaslužim samo to?

Ležerno se na drugi breg prestavi.

Ni niti soda niti liha.

Napnimo jadra, gremo, kamor veter piha.

Zoba dušo čas počasi,

dvom se tu pa tam oglasi.

Miži, ne vidi, ko tema se prikrade pod odejo,

zato ker tisoč je ljudi, ki svetijo ugasnjenih luči,

pa tega sami niti ne vejo.

Vsak po svoje mora razumeti,

da tema je povsod, kamor luč ne sveti.

Sid Lesar