
Puhi se zgodaj z jutrom
prebudi
Njegove oči so razlog
da modro nebo kliče me
da vstanem
in s toplimi rokami
mojga Puheca objamem
In svet za trenutek postane
mehkejši tišji
oči njegove misli razkrivajo
in besede ki jih usta
nikoli ne izrečejo
jih srcu ne prikrivajo
Hvaležna sem mu za spomine
ko sem ljubila brez vprašanj
in brez strahu
a stem ostala odprta pot
je za rane
ki so odpirati pričele se
Zgodbe oživele so
svetloba jih obsijala je
reko solz so zapustile
z željo da nikdar
v to dolino
ne bodo se vrnile
Komentiranje je zaprto!