s priklonom pod pas
nekoč ljubeznivo
potem gnilo sveže ogrobano pesem
sem vložila v podaljške rok in jo podarila scenaristu
z nasmeškom - zaigranim
za poseben namen
kot za karitas vreče - namiljenega perila
prelepljene luknje
besede brez zvoka - duše in kril
ugnezdene v noč ki kar traja in se vleče
sovražim konce in jok v parterju
ko pade črn zastor na oder
zamrlo ploskanje in mlačen odhod obrnjenih
Večno iskanje odmevov gradnikov pesmi, ki jih odnaša(jo) v daljave. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Pred ovom ljepotom i raskoši u trenu mi se okamene sve riječi koje poznajem. Hvala za užitak!
Lpm
Komentiranje je zaprto!
