20260506
Decentni
pomežiki svetlobe
se kodrajo
skozi okno
daleč od točke,
kjer nebo
poljublja reko,
za kar se zmeni
le še kak zapuščeni
pesnik,
ko se mu izprazni
telefonska
baterija.
fionapanmor
Napisal/a: fionapanmor
Pesmi
- 21. 05. 2026 ob 21:39
- Prebrano 62 krat
Uredniško pregledano.
