Nevidne zasede,

ko iščeš izhod na drugem koncu bede,

ti barvajo življenje vse bolj abstraktno.

V glavah polnil in megle,

z enakim ciljem kdo dlje seže,

vedno potujejo s karto povratno.

Strah se poleže,

ko dovolj od daleč pogledaš na platno.

Mir srce doseže,

tisti,ki lica pobarva škrlatno.

Takrat te več ne doseže.

Iz srca v pore se mir zareže,

če puščaš sledi,

čopič vihtiš dovolj žlahtno.

Strah iz zasede,

resnica tvoje namišljene bede,

pelje mimo se s karto,

 za vožnjo enkratno.

AcrylicDreams