Štirje mladi rakuni,

ki se nismo brili

še niti leto dni,

smo potovali

skupaj na morje.

 

​Poleg puha

smo izgledali,

kot da pijemo

najcenejše pivo

in inhaliramo

najcenejšo travo.

Ker je tako tudi bilo.

 

​Vožnja sredi noči,

ker pač od pametovanja

staršev vemo,

da je takrat manjša gužva.

V avtu je bilo komaj prostora

za vse noge,

so se pa med njimi

v zrak prebile

klasične moške teme.

 

​Katero bi kdo kresnil

iz srednje šole,

ker takrat nihče nobene ni,

zakaj je Ronaldo boljši od Messija

in obratno,

ter kako bomo naslednjič

s sabo vzeli tudi nore gobice,

ker je nekdo od nekoga,

ki pozna nekoga slišal,

da so top.

​

Ne spomnim pa se kako,

oziroma sem potlačil,

smo prišli na temo

brisanja riti.

​Eden od nadobudne četvorice,

prisežem, da ne jaz,

je povedal,

da si svojo briše stoje.

​Midva, ki si jo

po najinem mišljenju

briševa edino normalno,

torej sede,

sva bila šokirana.

Še posebej,

ko je s stoječebrisečim

potegnil preostali član.

 

Sledila je burna debata

o tem vsakdanjem procesu,

zgražanje, podjebavanje,

nerazumevanje in pošiljanje

sporočil polovici imenika

sredi noči

s tem perečim vprašanjem.

Da bi naredili statistiko.

Dvomim, da sem se

s katerim prejemnikom

še kdaj slišal.

​

Ogorčeno razpravljanje

je prekinila carina.

Slovenec s podočnjaki

zombija na kokainu

je utrujeno samo

mahal naprej.

Do hrvaške strani.

 

Starši so imeli za 

spremembo prav,

povsem sami smo bili

pred rampo.

​

Ven je stopila

policistka in nas takoj,

kot se je kasneje

sama izrazila,

nanjušila.

 

​Nešto za prijavit?

 

Emm, maaa, ne, ne.

​

Ajmo tu desno dole.

 

Odprla je prtljažnik,

iz katerega je zadišalo

po laseh Boba Marleya.

No, njej verjetno zasmrdelo.

 

​Znala sam.

Ajde dečki, ako sve date

sami što imate,

biće manja kazna.

​

Poraženi izročimo,

po njenih meritvah,

šestnajst gramov trave.

Pravi kriminal je bil,

da smo plačali dvajset gramov.

Tako da ja, imeli bi nešto za prijavit.

Vsaj v mislih.

 

​Pa gospođo,

ovo i nije toliko.

​

Pa šta bi vi,

cjelu balo popušili?

​

Bi. Če bi imeli denar.

​

Prejeli smo kazen,

dražjo od celega dopusta,

in naša trava je

postala elitna.

Naprej pa nas je

vseeno spustila.

​Najbrž se je usmilila

naših razočaranih

mladostniških obrazov.

​

Ustavili smo se na

prvem počivališču

in za pomiritev

spili pivo.

Šofer dve.

​

Po nekaj

minutah tišine

sem rekel,

da nas je poslala

na stran,

ker je sprva nanjušila

dve slabo

obrisani riti.

​

Prhnili smo v smeh

in ugotovili,

da nima veze,

kako si jo kdo briše.

​

Če se lahko smejemo,

ko smo skupaj

v istem dreku.

Črni Kos