Potovanja v jutra
Žarnica na začetku hodnika brli kot srca spečih.
Bolniški oddelek je videti kakor predor, ki ima le vhod.
Rezek zvok klicne naprave preseka tišino.
Stopim v zatohel prostor.
Obraz v globokih gubah je videti kot številne ustnice.
Drobno telo v preveliki bolniški pižami
kot ostanek življenja.
Le še drobiž.
Sklonim se, da ji nataknem copate.
Pojavi se slika iz prihodnosti.
Na mestu starke me nekdo obuva.
Kot Siddharta ob reki si ogledujem slike.
Že dan nazaj se mi je zgodilo enako
ob brezdomcu na klopi v jutranjem mrazu.
Počakam, da opravi potrebo.
Oddrsa nazaj do postelje,
ki jo odgrnjena vabi kot olupek, da se skrije podenj
pred onostranstvom z dolgimi hladnimi prsti.
Koliko obrazov še oblečem
pred zadnjimi vrati samsare,
se vprašam ob topli skodelici juhe,
v domu s polnim hladilnikom in omarami,
s celo streho in zidovi,
ko izbiram med odejami,
hvaležna,
ker vem
in ker ne.
pred zadnjimi vrati samsare,
se vprašam ob topli skodelici juhe,
... hvaležna, ker vem in ker ne.....
Hvala za pesem!
Kako povezovalen naslov, od verza do verza, Potovanja v jutra, ... v ostanek življenja.
Čestitke in naj nam traja.
Lp, Caki
hvala za dotik, Svit
ja, koliko obrazov še in teles, ki morda nimajo odeje ...
lpi
Tuskulum, hvala tebi.
in ja, ker vem, da mi je dobro in ker ne vem kdo bom ... če bom
objem
Dragi Caki, kot praviš - naj nam traja v dobrem.
Hvala ti in lp
Pesem, s katero postanemo hvaležni za čas, ki nam je še ostal ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
