večer, ko savana šla je spat,
je zebra oprala obleko
in jo čez veje položila nad reko,
da jo zjutraj svežo na sebe dene.

Potlej pa je sanjala res strašne reči,
da so ponoči lopovi ji ukradli stvari,
zato se je nemirno premetavala
in celo noč ni mogla zatisniti oči.

Zjutraj je na nebo Sonce poskočilo
in v novo, čudovito jutro zebro prebudilo.
»A joj, prejoj,« zavpije zebra, zgrožena tedaj,
»kam izginila je moja črtasta obleka?«

»Kaj bom sedaj naredila?« je čez savano zavpila.
Hijene so se v daljavi smejale,
levi pa so z glavami zmajevali in se spraševali:
»Kaj bomo sedaj imeli, zebro brez črt v savani?!«

A stara želva tiho spregovori:
»Moda se hitro med mladimi vrti.
Danes vsi hočejo biti enaki,
jutri pa sledijo neki novi modni koraki.«

Tomaž Jevšenak